Ta predstavitev je prvi del predavanja, ki je bilo organizirano z namenom izobraževanja rejcev konj.
Izobraževanje je bilo organizirano v Podkumu, decembra 2009.
Avtorica dela in predavateljica: Nina Baš, dr.vet.med., Zasebna veterinarska ambulanta Trbovlje
2. UVOD Ustrezna oskrba konja zmanjša pojavnost mnogih bolezni. Osnova preventive so: splošna nega konja, življenjsko okolje- hlev in pašnik, primerna krma (kvaliteta in kvantiteta), DDD (razkuževanje, zatiranje insektov in glodalcev), skrb za kopita in zobovje, dehelmintizacija in zaščitna cepljenja. Okolje v hlevu mora biti čimbolj prilagojeno konju: kvaliteta zraka, optimalna ventilacija, gostota naselitve, splošna čistoča, svetloba, nedrseča tla, sveža voda;
3. ZDRAV KONJ Zdravkonj je živahen, pogled je bister in iskriv, je običajneješčnosti, imagladko in svetlečodlako, mehko in prožnokožo. Dihamirno in enakomerno (8-15x v minuti), telesna T je med 37,5 in 38 C (primladihkonjih do 38,5, žrebeta do 39 C, pulz je med 30 in 40 udarcev / min (žrebeta do 120/min.). Iztreblja 8 - 10 x dnevno, urinira 5 - 7 x dnevno. Pridelu je vzdržljiv, približno 30 minutpodelu se umiri, vrednostitriasa so take kotpreddelom.
4. OBOLEL KONJ Bolan konj je apatičen in delujemedlo, slaboalinič ne je, hitro se oznoji in utrudi. Dlaka je resasta in brezleska. Površinatelesa je neenakomernotopla, T je lahkozvišanaaliznižana. Priboleznidihalpospešenodiha in kašlja, iznozdrvi se izločaizcedek. Priobolenjihprebavil je zaprtaliimadrisko in količnebolečine. Uriniralahkopogostoali pa zeloredko in težko. Poškodbekože, mišic, teti in kostiopazimokotrane, otekline in šepanje.
5. BOLEZNI KONJ DELIMO NA: 1. NALEZLJIVE ALI KUŽNE infekcijske: bakterijske, virusne, glivične, mikoplazemske... invazijske: zajedavske 2. NENALEZLJIVE ALI NEKUŽNE interne, kirurške, presnovne, deficitarne, zastrupitve...
12. 8. LEPTOSPIROZA: Znaki: visoka T, zlatenica. Priprenosu so pomembnipredvsemglodalci! Zoonoza.
13. 9. STEKLINA: Znaki: spremenjenovedenje, živčnemotnje. Prenos z ugrizomstekleživali! 10. INVAZIJE Z ZAJEDALCI: Znaki: slabšakondicija, apatičnost, hiranje, dlaka se ne sveti in tudimenjava je počasnejša, srbenjepoglavi/nogah/vratu/okrogrepa, gliste v figah, kolike, zlatenica, kašljanje, šepanje...
17. UKREPI ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA KUŽNIH BOLEZNI splošnihigienskiukrepi: rednočiščenjehleva in okolice, DDD (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija), beljenje 1x letno, individualnipribor in opremakonj, pravilnoskladiščenjekrme, gnoja, oskrbapašnikov... karantena: ob nakupunovegakonja, se le-tegapriporočaosamitiza 30 dni. V tem času se opravijopregledi in preventivnacepljenja. rednidiagnostičnipregledi: IAK, leptospiroza, CEM... rednozaščitnocepljenje: protitetanusu, kužnemukašlju, kužnemuzvrgavanju/rinopnevmonitisu, steklini izolacijabolnih in serološkopozitivnihživali neškodljivoodstranjevanjeneozdravljivobolnih (IAK) pripuščanjekobilsamo pod zdrave in licenciranežrebce redna preventiva parazitoz (4-6 x letno)
18. PROGRAM ZAŠČITNIH CEPLJENJ Cepljenja se izvajajajo za zaščito posamezne živali / cele črede. Program se določi glede na starost živali, uporabo in izpostavljenost. S cepljenjem brejih kobil (4-6 tednov pred porodom) se zaščiti tudi žrebeta. KUŽNI KAŠELJ: Prvo cepljenjeod 4. mesecadalje, drugocepljenje 4-8 tednovpoprvemcepljenju, nadalje se cepivsakih 6-9 mesecev RINOPNEVMONITIS / KUŽNO ZVRGAVANJE: Prvo cepljenjeod 3. mesecadalje, drugo cepljenje 8 tednovpoprvemcepljenju, nadaljevsakih 6 mesecev. Brejekobile se tekombrejosticepi3., 5., 7., 9. mesec brejosti, in 4-6 tednov pred žrebitivijo. TETANUS: Prvocepljenjeod4. mesecadalje, drugocepljenje 4-8 tednovpoprvemcepljenju, nadaljeletno. STEKLINA: Prvocepljenjeod 7. tednadalje, nadaljeletno (najbolje 3 mesecepredzačetkompaše)
19. PROGRAM DEHELMINTIZACIJE Žrebetatretiratitakojpoporodu, natomesečno do starosti 1 leta. Rutinsko se izvajana 6-8 tednov. Priživalihnapaši 3-4 dnipredzačetkompaše, nato v presledkih 4-6 tednov. Tretiranje brejih kobil pred ali takoj po porodu.
20. NAJPOGOSTEJŠE NEKUŽNE BOLEZNI KONJ 1. NEDELJSKA BOLEZEN: Znaki: težkahoja, zelomočnoznojenje, klecanjezadnjihnog, živallahkoobleži, urin je temnorjavebarve in penast. Preventiva: v dnehkokonj ne dela / delamanjkotobičajnoga je potrebnokrmitimanj (količinožitazmanjšativsajza 1/2, povečatideležsena) Prvapomoč: strogomirovanje (konja ne poskušajtepostavitinanoge!), živaltoploodenemo in pokličemoveterinarja. Ne krmimo žitaric.
21. 2. NADUHA (ASTMA, ALERGIJA NA PRAH): Znaki: kratko, plitvo in sunkovitodihanje, oteženizdih, nadušnižlebzarebrnimlokom, slabšadelovnasposobnost- vrednostitriasa 30 minutpoobremenitvi so ševednovisoke, kašelj, možentudigostbelizcedekiznozdrvi. Preventiva: skrbzaprimernoživljenjskookoljekonja- brezprahu, semen, plesni. Redno odstranjevanje gnoja (amoniak). Redno čiščenje in razkuževanje hleva in opreme (napajalniki, vedra,...).Poskrbetizazdravljenjeostalihboleznidihal. PP: svežzrak- najboljepaša, kotnastiljžagovina (oblanci)ališota, senopredkrmljenjemnamakamovsaj 30 minut, idealno je,če se gapokladanatla (razen, kadar so tla peščena),menjavaokolja, ostalihigienskiukrepi V hujšihprimerih in akutnihnapadihpokličemoveterinarja. POMNI: naduha je kronična, napredujoča in neozdravljiva bolezen!
22. Pomen paše/izpustov za konje Zrak na pašniku je optimalen, naravno obnašanje (konji se v naravi pasejo cca. 16 ur dnevno), hierarhija, rekreacija. Paša zagotavlja naravni vir vitaminov, mineralov in vlaknine. Gibanje izboljša kondicijo, preprečuje nenormalno obnašanje zaradi dolgočasenja (hlapanje, tkanje...), manj je kolik, manjša pojavnost želodčnih razjed, izboljšanje stanja naduhe. POZOR: konji z laminitisom (paša samo v večernih urah, čez noč), skrb za varno ograjo, preveliko število konj pomeni večjo obrabo tal, prah, blato, zajedalske bolezni, uspevanje potencialno strupenih rastlin.
23. 3. KOLIKA (= skupnoimezarazličnabolečinskastanja v področjutrebuha) Znaki: žival pogleduje svoj trebuh,nemir, znojenje, brcanje pod sebe, valjanje, zaprtje, driska Vzrokizanastanek: napake v krmljenju- hitrespremembekrme, sveža in mokratravno-deteljnapaša, pokvarjenakrma, krmljenjepšenice, rža, suhihpesnihrezancev, prevelikihkoličinsadja, napajanjevročihkonj, premrzlavodazanapajanje, delotakojpokrmljenju, pomanjkanjevode, strupenerastline, prenažrtost, tujki... nagle spremembe vremena (občutljivi konji) hlapači, konji z okvarjenim zobovjem obolenjaledvic, mehurja, sečevodov (vnetjaalisečnikamni) posledicaškodljivegadelovanjaželodčno-črevesnihzajedalcev PP: sprehajanje, masažatrebuha, konja se odene in pokličeveterinarja
26. 4. SPLOŠNO KOPITNO VNETJE (LAMINITIS) Znaki: značilna je drža z iztegnjenimisprednjimiokončinami, zadnjeimaiztegnjenepodse in zelotežkoprestopa. Preventiva: ne krmitesvežegaječmena/ovsa/rži/pšenice in mladedetelje/lucerne. Konja se ne smepretiranoobremenjevati z delomnatrdipodlagi. Preventivakolik, nedeljskebolezni, zaostaleposteljicepoporodu- pritehstanjihprihaja do razpadabeljakovin in razkrojkov, kipogostovplivajonavnetjekopitnihlamin. PP: mirovanje, žival se postavi v globoknastil (namehko)- žaganje se lahkonavlaži z vodo, dadodatnohladikopita, nakopita se dajemrzleobkladke. Pokličemoveterinarja, pozneje pa šeusposobljenegakovačazaortopedijo.
31. POMEN PREHRANE KONJ Pravilna prehrana je pogosto spregledana metoda za preprečevanje bolezni Rezultati nepravilne prehrane so naslednji: Razvojne napake gibal pri mladih konjih: preveč žita, detelje in lucerne (preveč energije in proteinov, premalo kalcija, fosforja, cinka, bakra, nepravilna razmerja) Naduha: poskrbeti, da je krma brezprašna (namakanje v vodi, dodajanje olja, krmljenje peletov), krmljenje s tal Želodčni čiri: primerno je krmiti seno lucerne (deluje kot antacid), manjši in pogostejši obroki, dostop do pašnika Nedeljska bolezen: ob pojavu se popolnoma odstrani žito iz obroka Kolike/zaprtje: poskrbeti za krmo dobre kakovosti z dovolj veliko vsebnostjo vlaknine (tudi preveč vlaknine ni dobro- slama), voda po volji- pozimi topla, gibanje, skrb za zobovje, zatiranje zajedalcev.
32. 5. ŠEPAVOST Najpogosteje se razvijezaradipoškodbtetiv in njihovihovojnice, poškodb in boleznikosti, sklepov, sluznikov; laminitis, nedeljskabolezen. Zdravljenje je večinomadolgotrajno(lahkotudivečmesecev), napotek in prognozoodločilnovplivazačetnozdravljenje v prvihurahpopoškodbi, zato je potrebnočimprejpoklicativeterinarja.
33. POŠKODBE TETIV: Znaki: šepanje, oteklina in zadebelitevnapodročjuprizadetetetive, tetiva je toplejšaodokolice, napritiskboli. Preventiva: izborterenana katerem konj dela, primerneobremenitvegledenafizičnopripravljenostkonja, redno in pravilnopodkovanje PP: mirovanje, led alihladniobkladki, prhanje z mrzlovodo, bandažiranje. Potrpežljivost!
35. OSTALE BOLEZNI GIBAL ŽULJ VIHRA: nepravilnosedlanje, neprimerno / nekvalitetno sedlo, slabozategnjenosedlo, slab jahač VNETJASLUZNIKOV: posledicaležanjanatrdipodlagi; konja ne motiposebno, estetski problem VNETJE ZAKOPITNE KOSTI: pogotopripreskakovalnihkonjih, QH, verjetnodedno KRAK: koščenaodebelitevnotranjestraniskočnegasklepa; nastaneprikonjih, ki so slabotrenirani, imajonepravilnostojo (dedno), čeneprenehomastojijo, poškodba. Šepajo, vendar se šepanjezmanjšako se razhodijo. LAŽNE KOSTI (PAKOSTI): so kostniizrastkinaokončinah, kinastanejokotposledicapoškodb. Konjanavadno ne motijo.
36. MAHOVNICE: grezavnetjekoženapodročju med peto in bicljem. Znaki: konjapeče, boli in zelomoti, z nogamineprenehomaotresa in tolče v steneboksa (lahko se dodatnopoškoduje). Vzroki so slabahlevskahigiena, površnanegakonj. Bolezen je trdovratna, možen je prenosnadrugekonje v hlevu (šeposebno v vlažnihmesecih- jeseni, pozimi). Preventiva: skrbetizačist in suhnastil, podelu / pranjunogmoramo le-tedobroosušiti. Pokličemoveterinarja. BOLEZNI KOPIT: gnitjestrele/žabice (če se ne zdravi se lahkorazvije v rakkopita), čirpodplata, razcep/razpokekopitneroževine, splošnokopitnovnetje, mehaničnepoškodbekopita, zakovanje.
41. PRVA POMOČ POŠKODOVANEMU KONJU ODRGNINE: cinkovomazilo, antibiotičnopršilo MANJŠE RANE: antibiotičniprašekalipršilo, ranopovijemo UMAZANE; GLOBLJE IN OBSEŽNE RANE, VBODNE RANE: pokličemoveterinarja, do njegovegaprihoda se ranopokrije z gazoalipovije. Umazanerane se lahkospere z navadnovodo, pri tem pazimo, daumazanije ne spravimošegloblje v rano.
48. MOČNE KRVAVITVE IZ ŽIL: otipa se potekžile, nato se naredipodveza med rano in srcem. Krvavitvenatrupu, vratu in glavi se ustavitako, da se nakrvavečemestopritisnevečjivatiranec, pomožnosti se gapritrdi. Konjbrezvečjihposledicpreneseizgubo do 10 % krvi, karpri 500 kg konjupomenicca. 5 litrovkrvi. Primanjšihpoškodbah in zmernihkrvavitvahlahkokrisamaspirarano (delujekotantiseptik).
Žrebe je neživahno, ne je in ne pije, verjetnost razvoja septikemičnih sklepov!
Oteklina pod spodnjo čeljustjo predstavlja gnojno bulo.
Sledi slika konja s tetanusom
Sledi slika zajedalcev v kompotu
trihofitija
Klopne bolezni so vedno bolj aktualne tudi pri konjih. Klopa je potrebno odstraniti čimprej po njegovi pritrditvi (prej kot v 48 urah).
Sledi slika kobile Cool
Kobila Cool. Poleg operacije kolike je slabo odreagirala na narkozo in več ur ni vstala. Prišlo je do razgradnje mišičnih vlaken (podobno kot pri nedeljski bolezni). Zaradi strupenih presnovkov nastalih v obeh procesih je kobila razvila posebno hudo obliko laminitisa in bila zaradi njega tudi evtanazirana.
Prizadeta je ožiljenost kopita. Rotirana kopitna kost. Izmaličenost kopitne stene.
Pomen redne nege kopit!!! Iz navidezno nedolžne razpoke je nastalo gnojno vnetje kopitne kosti (osteomielitis)
Vbodne rane zahtevajo veterinarsko obravnavo. Nevarnost tetanusa!
Sledijo slike globljih in obsežnejših poškodb (ni za občutljive!)
Poškodba sega vse do piščali (kosti)
Pri globljih poškodbah se vedno preverja ali so poškodovane globlje strukture: tetive, ovojnice tetiv, sklepi. Prognoza je v teh primerih slabša, zdravljenje dolgotrajno, lahko tudi neuspešno.
Žica je pri temu konju prerezala obe arteriji in obe veni. Kadar je rana raztrgana v takem obsegu kot pri temu konju, se jo težko zašije. Zopet je potrebno preveriti ali poškodba sega v tetivne ovojnice/sklep
Rana se lepo celi, občasno se takim konjem da okončina v cast (za imobilizacijo)
Še ena poškodba, ki jo je potrebno šivati- poškodba zajema tudi ustni kotiček, kamor se prilega brzda!
Konj je bil pri delu trmast, neubogljiv, upiral se je delu, občasno je zelo rahlo pošepal na zadnjo D nogo. Poškodba se razvije, kadar so ljudje preveč neučakani in prehitro začnejo obremenjevati mlade konje z nošenjem teže na hrbtu (jahanjem).Terapije ni. Konj je neuporaben za vsakršno delo in bo preostanek življenja preživel na pašniku.
Zaščita svetlo pigmentiranih konj. Izogibanje soncu, naj imajo možnost zavetja, uporaba zaščitnih sredstev